Glasba in petje me spremljata že od malih nog. V družini se je vedno pelo in igralo in kmalu sem začel obiskovati tudi glasbeno šolo – smer klavir ter hkrati aktivno sodelovati pri raznih otroških in kasneje v mladinskih pevskih zborih. Lahko pa rečem, da se je želja po ustvarjanju prebudila, ko mi je kolega na raziskovalnem taboru predstavil prve prijeme na kitari. Začelo se je počasno spoznavanje s kitaro, pisanjem besedil in domačim petjem priredb. Tremo sem se učil premagovati na raziskovalnih taborih, pevskih srečanjih in raznih večernih druženjih, kjer sta bila petje in kitara vedno prisotna. Najbolj plodno obdobje odigranih in odpetih žurov pa so seveda bila študentska leta. Ob zaključku študija sem naredil korak naprej in za hobi poleg redne službe začel ustvarjati v bandu. Kreativa je do spremembe benda prinesla dobro bero avtorske glasbe. Z Mimi Margot je idej še več, nabral sme si precej izkušenj, sploh pa, ko si obkrožen s pravimi ljudmi je ustvarjanje na čisto drugem nivoju. Veselim se novih skladb, novih koncertov in novih spominov.

Z glasbo se ukvarjam, odkar vem zase. Svojo glasbeno pot sem začela na Glasbeni šoli Logatec pri učiteljici Mirjani Zeljić Brnčič, z učenjem klavirja.  Čeprav sem kot otrok bolj sanjala o tem, da bi bila igralka, pevka, skladateljica, me je prav moja prva učiteljica tako navdušila nad klavirjem, da sem začela razmišljati o tem, kako super bi bilo, če bi bila klasična pianistka in učiteljica klavirja. S to idejo sem sicer nato nadaljevala svojo glasbeno pot na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, vendar so se sanje po končani srednji šoli nekoliko spremenile. Želela sem si ustvarjati in raziskovati glasbo ter pisati besedila, pesmi, poezijo. Ker me je pot ravno po končani srednji šoli pripeljala do tega, da sem začela s poučevanjem klavirja in vodenjem otroških in mladinskih pevskih zborov, sem ob študiju muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani obiskovala zborovodsko šolo in seminarje iz dirigiranja ter končala še nižjo glasbeno šolo iz solo petja.

Preden sem začela z igranjem in ustvarjanjem v rock skupini sem nastopala doma in v tujini s pevskimi zbori, nekje kot pevka, drugje kot zborovodja in spet tretjič kot korepetitorka za klavirjem. Veliko sem nastopala tudi v duetu z bratom, kitaristom Mariom Kurtjakom, z vokalno skupino XXL Vocal Group, vokalno skupino MusiCalista in še kje kot spremljevalna vokalistka ali korepetitorka za klavirjem.

V bendu Imperij sem delovala od jeseni 2015 kot klaviaturistka in spremljevalna vokalistka. Sodelovala sem tudi pri nastajanju avtorskih skladb, ki smo jih izdali v treh albumih, in jih nekaj tudi sama prispevala.

Trenutno ustvarjam v skupini Mimi Margot kot klaviaturistka in spremljevalna vokalistka.

Moja glasbena pot se je pričela pred približno osemnajst leti, ko sem proti koncu prvega letnika gimnazije spoznal, da me bolj kot nogomet veseli glasba. Takrat sem bil že prestar za klasično glasbeno šolo, zato sem se pričel učiti veščin klasične kitare pri zasebnem učitelju Etbinu Štefančiču. On je bil tisti, ki mi je vzbudil ljubezen do tega šeststrunskega brenkala, ki ga že skoraj osemnajst let ne morem odložiti iz rok. Vsaj ne za dolgo… Kmalu sem si zaželel nekaj več, nekaj drugačnega. Hotel sem igrati v bandu, zato sem povsem na lastno pest poprijel za električno kitaro. Po nekaj spodletelih srednješolskih poskusih in po nekaj časa delujočem bandu iz študentskih let sem se pridružil bandu Imperij, ki se je takrat na novo formiral. To je bila za moje glasbeno udejstvovanje največja prelomnica. V zasedbi sem posnel tri avtorske plošče, odigral kup koncertov in kar je najpomembnejše, spoznal super ljudi in glasbenike, s katerimi ustvarjam še danes. Zadnja leta se trudim tudi izučiti veščin glasbene produkcije in trenutno skrbim za zvočno podobo našega banda.

Pri meni se je vse začelo, ko mi je mama kupila klavirsko harmoniko in najela učitelja v prvem razredu osnovne šole. Harmoniko sem igral vso osemletko, nastopal na šolskih proslavah… Proti koncu osnovne šole so v modo prišle klaviature z ritmi. Takoj sem zagrabil priložnost in začel svoje znanje s harmonike prenašati na »synth«. Torej iz navpične klaviature  na vodoravno. To ni bilo težko. Na začetku srednje šole sem začel obiskovati tabornike, kjer me je takoj prevzelo novo glasbilo – kitara. Ob pomoči prijateljev,  ki so ta inštrument obvladali, sem počasi začel osvajati prve akorde. V naslednjih letih sem velik del svojega prostega časa posvetil prepevanju ob kitari na mnogih zabavah. V tem ritmu sta minila srednja šola in čas študija.

Ves ta čas sem si želel imeti bend. Po spletu srečnih naključij sem po študiju končno pristal v bendu kot basist in igral na veselicah, porokah, zabavah, rojstnih dnevih… Band se je imenoval Organi. Tako sem prešpilal 8 let.

Do igranja na bobne sem prišel po naključju pri svojih 35. letih. V službi sem ustanovil krožek – glasbeno skupino za otroke. Ker takrat še nismo imeli bobnarja, sem bobne igral kar sam. Začel sem vaditi, gledati videe na YouTubu (Dave Weckl). Čez čas sem sem se šel učit k Alešu Kajtni, ki me je naučil osnove – rudimenti, paradidli, triole… kasneje pa še k Žigu Brleku, ki me je vpeljal v bobnarske note, različne tehnike za osvajanje neodvisnosti in koordinacijo telesa.

Igranje bobnov mi je postalo tako všeč, da sem večino svojega prostega časa namenil vaji in igranju bobnov. Čez čas sem se začel javljati na avdicije za bobnarje.  Basiranje sem opustil in v različnih bendih igral bobne. Tako sem končno prišel v skupino Mimi Margot, kjer lahko pokažem kaj znam, ustvarjam in prispevam k nastajanju novih pesmi.